Naše doline
Območje, ki ga zajemajo Nediške doline, dolina Tera in Rezija, potopljeno v zelenju bujne narave, je znano tudi pod imenom Benečija; to je skrajšana oblika za Beneško Slovenijo, ki jo v italijanščino prevajajo Slavia Veneta; ime spominnja na stoletno povezavo teh dolin z zgodovino Beneške republike. Tržna znamka destinacije izraža dvojezičnost, ki je razširjena na celotnem območju, in tako vključuje ime destinacije v svoji slovenski (Benečija) in italijanski (Benecia) različici ter tri doline, ki tvorijo to območje, z navedbo imen rek, ki jih prečkajo, v dvojezični slovensko – italijanski obliki. Barve se končno navezujejo na gubanco in kostanje, dve gastronomski posebnosti območja.
Celotno območje lahko zaznamujejo trije vidiki.
Njegove reke Nediža, Ter in Rezija, cenjene za river trekking, in številni pritoki, ki zaznamujejo stranske doline, pa so primerni za kanjoning.
Pridelki enogastronomske tradicije, kot je gubanca, sladica, ki je značilna za Nediške doline, avtohtona vina: ramandolo, refošk iz Fojde in schioppettino iz Prapotnega ter rezijanski česen/Rozajanski strok, “postojanka Slow Food”.
Simbolne gore Matajur, Brinica in Kanin, prizorišča nekaterih pomembnih zgodovinskih dogodkov.
Ves ta del dežele Furlanije Julijske krajine se nahaja v Julijskih predalpah, ki ležijo med Slovenijo in Italijo in kjer zgodovinsko sobivata slovenska in furlanska jezikovna manjšina; krajevno kulturo, ki sta jo oblikovali, lahko odkrivamo v številnih muzejih. Nekatere le-teh združuje muzejska mreža MI SMO TU tuka, izdë, kle, tle.
Preostanki starih gradov, ki so stražili nad pomembnimi prometnimi potmi, pravljični slapovi, jame, med katerimi so nekatere opremljene za obisk, in številna majhna naselja, razpršena med gozdovi, dajejo temu ozemlju, ki čaka, da ga obiščemo in intenzivno doživimo, velik čar.
Nediške doline
Nediške doline, ki jih sestavljajo doline Kosce, Arbeča, Aborne, Idrije in dolina Nediže v pravem pomenu, se delijo na osem občin: Špietar, Podbuniesac, Sauodnja, Garmak, Svet Lienart, Dreka, Prapotno in Sriednje. Mesto Čedad, del Unescove svetovne dediščine, je skoraj obvezna pristopna točka k raziskovanju tega območja za tiste, ki prihajajo iz Furlanske nižine. Kdor prihaja iz severovzhoda, pa bo šel mimo mesteca Kobarid.
Stara Gora, tisočletno Marijino svetišče, postavljeno na strateškem in zelo panoramskem mestu, je eden izmed simbolnih krajev teh dolin in cilj številnih romarjev. Votivni predmeti, shranjeni v cerkvi in v kripti, nudijo izviren vpogled v kmečki svet ter ljudsko in naivno umetnost.
Landarska jama nam omogoča odkritje očarljivega prostora, ugnezdenega v skalo, z bogato zgodovino in legendami, kakor je tista o kraljici Vidi, ki se je spopadla z zlobnim Atilo.
Muzej SMO v Špietru nam odpre okno na kulturo, zgodovino in tradicije tega obmejnega območja, številne multimedijske aplikacije pa bodo očarale odrasle in otroke.
Dodaten razlog, da vstopimo v te doline, je pristna krajevna gastronomija s štakanjem, brizo in značilnimi sladicami, kot so gubanca in štrukji.
Terske doline
Terske doline, ki jih prečkajo potok, ki jim daje ime, in njegovi pritoki Karnahta, Rieka, Grivò in Malina, so zelo bogate s krajinskimi in naravnimi okolji, ki jih na dnu doline in po pobočjih vzpetin pikčasto zaznamujejo vasi in naselja. Prikažejo se nam gozdnata in polna zelenja. Čenta je vstopni prag v Terske doline, h katerim spadajo občine Bardo, Tipana, Nieme, Ahten, Fojda in Tavorjana.
Preostanki številnih srednjeveških gradov, ki so branili to ozemlje, nam nudijo priložnost, da odkrijemo njim posvečen muzej; po teh krajih polnih čara so posejane steze, cerkve in vasi.
Zaradi posebne geologije so Terske doline bogate z jamami, kot je Zavarška jama, ki jo lahko zlahka obiščemo po turistični ali jamarsko-turistični poti.
Vinskim navdušencem ponuja to ozemlje različna avtohtona vina: refošk iz Fojde, picolit in ramandolo. Ramandolo je tudi ime zaselka Niem, kjer lahko zajamemo bistvo junaškega gričevnega vinogradništva: tukaj se trte plazijo po očarljivi terasirani pokrajini, z vrha katere se pogled odpira nad Furlansko nižino in Jadransko morje.
Rezija
Rezija, skozi katero teče potok istega imena in nad katero kraljuje masiv Kanina, najvišje gore območja s svojimi 2587 m, se lahko pohvali s posebno zanimivim kulturnim ozadjem, ki se je preko stoletij ohranilo s pomočjo njene geografske lege in vztrajnosti njenih ljudi. Rezijanske pesmi, plesi in pust so znani po svoji izvirnosti in lepoti, cenimo jih pa lahko v posnetkih Muzeja rezijanskih ljudi.
Številne so poti, ki jih lahko odkrijemo v tej dolini, kjer ima svoj sedež tudi središče za obiskovalce Naravnega parka Julijskih predalp, kjer lahko razumemo, kako obsežna je biotska raznovrstnost teh krajev. Park ima kot cilj ohranjanje in spodbujanje razvoja ozemlja ob ohranjanju avtohtonega habitata, rastlin in živali.
Brusači so eden izmed simbolov te doline, številni njeni prebivalci so prečkali velik del Evrope, da bi izvajali to posebno obrt. To in številne druge očarljive zgodbe lahko odkrijemo v Muzeju brusačev na Solbici.
Tudi kulinarična tradicija nam pripravlja nekaj presenečenj s ćalčüni, osojanico ali rezijanskim česnom/Rozajanski strok, “postojanko Slow Food”, ki ga ponujajo v različnih jedeh in kombinacijah.
