Nadiške doline se nahajajo na skrajnem vzhodu Furlanije-Julijske krajine. Od mesta Čedad se širijo v severovzhodni smeri proti meji s Slovenijo. Nad njimi se dviga gora Matajur, ki je s 1641 metri njen simbol, in ohranjajo gastronomske tradicije, podobne tistim iz alpskih gorskih območjih. Življenje tam, kjer so poletja kratka in blaga, zime pa dolge in mrzle, pomeni, da je treba znati čim bolje izkoristiti vse, kar je na voljo; vzreja živali, ki so najbolj primerne za življenje v gorah, izbira in gojenje sadja in zelenjave, ki ju je mogoče predelati in shraniti za več mesecev.
Na visokih grebenih Nadiških dolin je izjema buča malon, ki se je prenašala skozi stoletja in se kljub slabši primernosti za konzerviranje goji še danes. Gre za bučo z belimi pljuči, valjasto-okrogle oblike.
Ko je še majhna, je videti kot velika bučka, ko pa popolnoma zraste, lahko doseže dolžino približno 40-50 cm in premer 30-40 cm. Koža je gladka, kvečjemu rahlo bradavičasta, zelene in bele barve, ob dozorelosti pa postane temno rumena, skoraj oker. V najboljših letih lahko posamezna rastlina obrodi do 5 plodov.
V kulinariki se malon uporablja še svež, z belim mesom in nežno kožico. Ima sladek okus in je ključna sestavina nekaterih tradicionalnih receptov, kot je briza ali župa malonova, juha, pripravljena iz malona, batude (kislega polnomastnega kravjega mleka), fižola in včasih krompirja. Nariban in dušen v loncu se pogosto postreže kot priloga k mesnim jedem in se včasih uporablja v nekaterih različicah štakanje, zelenjavne in krompirjeve enolončnice, začinjene na različne načine glede na letni čas in kraj, ali v rižotah in omletah.
Več informacij:
https://www.fondazioneslowfood.com/it/presidi-slow-food/malon/
