To staro gorsko stročnico so nekoč gojili v izobilju v Terskih dolinah, tako da v nekaterih krajevnih tradicionalnih receptih še ostajajo njene sledi. Ta vrsta je posebno cenjena zaradi svojih kakovostnih organoleptičnih lastnosti, njeno gojenje pa se je s časom zmanjšalo, tako da je leta 2007 univerza v Vidnu začela projekt, da bi preprečila izginotje gena.
Danes ta fižol še gojijo v Občini Bardo in ima ime njegove čuvajke, Fiorine, kmetice, ki je sezono po sezoni obdržala pri življenju semena in tako potem omogočila drugim krajevnim družinam, da ga gojijo še one.
Od leta 2012 so Kmečka Zveza, Občina Bardo in Park Julijskih Predalp podpisali konvencijo z namenom ovrednotenja in razširitve tega kakovostnega ekotipa fižola Borlotto. Za Fiorino, s približno 20 cm dolgimi stroki, ki povprečno vsebujejo 5-6 semen jajčaste oblike, so značilne rdeče lise na bež podlagi, sadijo pa jo na začetku maja in nabirajo med koncem avgusta in septembrom.
Od leta 2014 je po prizadevanju krajevnih inštitucij, kmetov in gostilniških obratov vključen v državni seznam tradicionalnih kmetijsko-živilskih proizvodov (Odredba z dne 5. junija 2014 Ministrstva za kmetijske živilske in gozdarske politike), z njim pa “stak”, tradicionalna jed Terskih dolin (kateri ustreza “štokja” ali “štakanje” iz Nadiških dolin), ki jo pripravijo s samim fižolom Fiorina, krompirjem in mastjo.
Več informacij:
www.ersa.fvg.it/cms/consumatore/prodotti/prodotti-vegetali/Fagiolo-Fiorina.html
www.parcoprealpigiulie.it/it/principale/iniziative-e-progetti/il-paniere-del-parco/fagiolo-fiorina-di-lusevera
Visoki fižol Fiorina iz Barda
Gorski fižol, značilen za Občino Bardo, ki ga je rešila Fiorina iz Sedlišč (Bardo), po kateri je danes dobil ime.
